dedka Mraza vrgli iz skladišča

Dedka Mraza pregnali iz skladišča
»Očitno novomeški občini več pomeni 800 evrov mesečne
najemnine od finančne uprave, kot naša humanitarna dejavnost.
Poziv občine, da moramo izprazniti skladiščne prostore v
Drgančevju, bi lažje sprejeli, če bi to sporočili na človeški
način in nam dali primeren rok, ne pa da smo morali vse, tudi
vso humanitarno pomoč, preseliti v neprimerne, vlažne in
zatohle prostore tri dni pred silvestrovim, v dežju, snegu in
mrazu, marsikaj smo bili primorani tudi zavreči,« je razočaran
Janez Pavlin, gonilna sila Društva prijateljev mladine Mojca
iz Novega mesta, društva, ki že skoraj pol stoletja vsako leto
z dedkom Mrazom obdari 5.000 otrok sedmih dolenjskih občin,
društva, ki v enem tednu pripravi neverjetnih 40 prireditev,
te pa vsako leto obišče kar 25 tisoč ljudi! In kar je še kako
pomembno, obdaritev Mojca izvaja brezplačno, iz dedkovega koša
si ne vzame niti evra, za projektom pa stoji kar 800
prostovoljcev in 250 donatorjev.
Res neprijetno presenečeni so bili v Društvu prijateljev
Mladine Mojca, ko so decembra na vratih pisarne našli
pritrjeno modro kuverto občine, da morajo do 28. decembra
izprazniti prostore. Občina je namreč pri pregledu pogodb o
brezplačni uporabi nepremičnin ugotovila, da DPM Mojca
skladišče uporablja brez pogodbe, na to je občinsko upravo
opozoril tudi nadzorni odbor občine in jim požugal na dolžnost
gospodarnega ravnanja z nepremičnim premoženjem. Društvo so z
občine v omenjenem pismu obvestili tudi, da bodo to skladišče

oddali v najem Finančnemu uradu za skladiščenje najdenih
oziroma zaseženih stvari. »Doslej smo se že dvanajstkrat
selili, v teh prostorih pa smo bili osem let. Ko smo prevzeli
to skladišče, je bilo res v klavrnem stanju, a smo ga uredili,
tako da v njem ni bilo ne vlage ne glodavcev, s katerimi smo
se morali soočiti v začetku,« je nadaljeval Pavlin in se
spomnil na zadnjo novembrsko soboto, ko se je v tem skladišču
zbralo 100 prostovoljcev, da so v štirih urah pripravili 5.000
daril. Daril, s katerimi so bili zadovoljni prav vsi: tako
najmlajši kot njihovi starši, tokrat so dobili pravo
sestavljivo ptičjo hišico, s knjižicami o pticah, semeni
zanje, pa tudi z dobrotami za malčke. »Takšno darilo bi bilo v
trgovini vredno 65 evrov, mi smo ga s pomočjo donatorjev in
prostovoljcev uspeli dobiti za 15 evrov,« je zadovoljen
Pavlin.
Od šoka, ki ga je doživel konec leta, se je že nekoliko
pomiril, čeprav ne ve, kako bodo lahko v bodoče pripravljali
darila, ko pa ne bodo imeli prostora ne za skladiščenje ne za
sestavljanja. »Še naprej bomo delali, ker delamo za otroke!
Dedka Mraza in zimske pravljice, ki jo pričara dolenjskim
otrokom, ne more ustaviti nihče, niti župan mestne občine Novo
mesto Gregor Macedoni ne,« je odločen Pavlin, ki dodaja, da ne
držijo navedbe iz poziva, da imajo skladišče nelegalno,
mesečno tudi plačujejo stroške za elektriko. »Doslej so nam
vsi župani pomagali in nam namenili prostor, kjer smo lahko
delali. A ne le dedek Mraz, temveč vse, kar dela Mojca, nujno

potrebuje skladišče. Vsaj 200-krat letno odpremo vrata
skladišča, saj so znotraj mnogi humanitarni predmeti, od
oblačil, obutve, igrač, knjig, ki so namenjeni socialno
ogroženim. V njem je več kot 200 m 3 škatel, tam so rekviziti za
Mojčin pustni karneval ter ostale naše prireditve. Na tisoče
stvari je iz Tabora Mojca, ki je v poletnih mesecih gostil
2000 otrok. Ne moremo si predstavljati, da kar naenkrat tega
ne bi več bilo,« je v pismu županu takoj po prejetem dopisu o
izpraznitvi skladišča zapisal Pavlin, a odgovora ni dobil.
Skladišče v Drgančevju ni razkošno, je hladno, brez vode
in sanitarij, a prostovoljci Mojce so bili z njim zadovoljni,
vzdrževali so ga kot dobri gospodarji, zamenjali so celo del
strehe in skrbeli, da je bila okolica urejena, pravzaprav je
bil to po njihovi zaslugi edini urejen objekt v nekdanjem
vojaškem kompleksu.

»DPM Mojca ima status društva, ki deluje v javnem interesu in
status humanitarne organizacije, smo tudi prostovoljska
organizacija. Oba statusa smo pridobili zaradi našega dela in
nam ju je podelilo pristojno ministrstvo, pogoj za to je bilo
tudi skladišče. In prav to nam daje moč, da se borimo proti
željam lokalnih oblasti, ki nas in našega dela ne ceni,« je
razočaran Pavlin, eden najbolj prepoznavnih Dolenjcev, ki ni
pustil svojega pečata le z edinstveno obdaritvijo otrok, pač
pa številni poznajo tudi kot graditelja, idejnega vodjo in
upravnika Tabora Mojca v Dolenjskih Toplicah, Janez s svojo

ekipo prostovoljcev in nepogrešljivih donatorjev že desetletja
organizira Mojčin pustni karneval, 28 let je za novo leto
krasil novomeški Glavni trg, pred desetletji je kot generalni
tajnik dolenjskih vinogradnikov tlakoval bodočnost cvička;
uvedel je cvičkovo princeso, ambasadorje cvička, organiziral
je tudi odmevne prireditve Boš videl kaj dela Dolenj'c. Čeprav
je že desetletje upokojen, je s telesom in srcem prostovoljec,
dela le še za otroke in tiste, ki potrebujejo pomoč. Lani je
praznoval 70-letnico in prejel na stotine čestitk, le z
novomeškega rotovža ni prišla nobena.

»28. decembra smo morali sprazniti skladišče, vso robo smo 8
ur v nemogočih vremenskih razmerah selili v drugo zanemarjeno
in vlažno skladišče, polno plesni, v katerem je roba vrtca in
občine, od žlebov, betonskih robnikov, prometnih znakov, omar.
Tu naj bi mi skladiščili humanitarno pomoč: hrano, oblačila,
čevlje, šolske potrebščine. Delavci Komunale so morali na
deponijo odpeljati kar tri velike kontejnerje blaga, ki ga je
Mojca dobila v humanitarne namene in po selitvi v plesnivo in
nezaščiteno stavbo ne bi bilo več uporabno. Ključe tega
skladišča imajo na občini in če želimo v skladišče, moramo na
občino, da gre z nami uslužbenka,« je razočaran Pavlin. Še
bolj boli dejstvo, da bi lahko selitev izpeljali mirno in v
razumnejšem časovnem roku. Včeraj namreč v njihovem skladišču
Fursa še ni bilo. »Očitno je za občino veliko več vreden in
potrebnejši Furs kot naše društvo, ki dela v dobro otrok, še

posebej tistih iz socialno manj spodbudnih okolij. Je pa do
našega dedka Mraza zelo neprijazen tudi Furs, saj vsako leto
vzame 13.000 evrov davščin od daril.«

Avtor:asdf